sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "dav nih".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Še ve ji u inek na pove anje dav nih prilivov ima pove ana donosnost podjetja po privatizaciji.
Zavarovalnice pa bodo pri tem morale voditi tudi evidenco dav nih vrednosti sredstev in obra unati odložene davke.
Zaradi razli nih administrativnih postopkov, povezanih z izvajanjem obeh dav nih oblik, nastajajo tudi pomembne razlike, ki vplivajo na gospodarsko okolje.
Za asne razlike so razlike, ki se pora unavajo v naslednjih dav nih obdobjih.
Vprašanje je, kateri dohodek se dejansko upošteva pri merjenju progresivnosti neposrednih dav nih obremenitev.
Ve ja elasti nost v ponudbi dela pomeni višje stroške u inkovitosti dav nega sistema na dolar dav nih prihodkov.
V to skupino spada tudi pravica prenašanja poslovnih izgub v breme prihodnjih dav nih obveznosti.
V nadaljevanju prikazujemo zna ilnosti obeh skupin modelov glede ustreznosti pri merjenju u inkov dav nih reform.
U inek strukture dav nih stopenj je pozitiven, e je le-ta progresivna, oz. e ta naraš a z dohodkom.
Tudi mere progresivnosti dav nih obremenitev izhajajo iz mer neenakosti v porazdelitvi dohodka.
To storimo v etrtem poglavju, in sicer z uporabo projekcijskega algoritma, temelje ega na optimalnih dav nih na rtih in ebiševih polinomih.
Takšna mera zahteva predvidevanje vedenjskih odzivov na spremembo dav nih stopenj.
Tako zaradi spremembe dav nih stopenj ni nobenih takojšnjih posledic na denarnem toku tako za državo kot za podjetja.
Tako lahko z gotovostjo trdimo, da izbira ra unovodske usmeritve merjenja opredmetenih osnovnih sredstev ne bo imela dav nih motivov pri zavarovalnici.
Tako lahko tudi tukaj trdimo, da podjetja ne bodo imela dav nih motivov pri izbiri ra unovodske usmeritve merjenja neopredmetenih osnovnih sredstev.
Tako je pri obra unu davka na dodano vrednost prva stopnja nadzora opravljena že s strani dav nih zavezancev.
Sodobno preu evanje dav nih sistemov namre preseže stati no razreševanje in temelji na med asovni optimizaciji.
Sama priprava dav nih izkazov je posebno podro je znotraj ra unovodstva, kjer se uporabljajo informacije iz finan nega ra unovodstva.
Prvo skupino predstavljajo države, kjer je struktura dav nih stopenj najpomembnejši dejavnik.
Progresivnost neposrednih dav nih obremenitev je neposredno povezana z neenakostjo v porazdelitvi dohodka pred obdav itvijo.